O Isus sikaj e učenikonen sar te molinen pe

(Lk 11,2–4)

5“Hem kad molinena tumen, ma oven sar e dujemujengere kola volinena te molinen pe ano sinagoge hem ko raskrsnice sar te dikhen len o manuša. Čače vaćerava tumenđe, aver nagrada sem adaja naka dobinen. 6Nego, kad molineja tut, đerdin korkoro tuće ki soba, phand o udar hem molin tut te Dadese e Devlese kovai ano garavdipe, a to Dad, kova dikhela soi ćerdo ano garavdipe, ka nagradini tut. 7Kad molinena tumen, ma vaćeren but čuče lafija sar okola kola na džanen e Devlese, adalese so mislinena da ka oven uslišime te vaćerde but lafija. 8Adalese, ma oven sar olende, adalese so tumaro Dad džanel so valjani tumenđe čak hem angleder so rodena lestar. 9Adalese ađahar molinen:

‘Dade amareja, kova injan ano nebo,

to sveto anav barjardo te ovel.

10To carstvo te avel.

Ti volja te ovel,

sar soi ano nebo, ađahar te ovel hem ki phuv.

11De amen avdive o maro savo valjani amenđe svako dive

12hem oprostin amenđe amare grehija sar so hem amen oprostinaja okolenđe kola grešinde premala amende.

13Hem cide amen taro iskušenje, hem oslobodin amen e Bišukarestar.

[Adalese soi to carstvo, to zoralipe hem ti slava zauvek.]’

14Adalese so, te oprostinđen avere manušenđe kad grešinena premala tumende, hem tumaro Dad, kovai ano nebo, ka oprostini tumenđe. 15Ali te na oprostinđen averenđe, ni tumaro Dad naka oprostini tumenđe tumare grehija.”