Meriba e Jovanesoro e Krstiteljesoro

(Mk 6,14–29; Lk 9,7–9)

1Ko adava vreme o Irod, o vladari e Galilejakoro, šunđa e Isusese 2hem phenđa ple slugenđe: “Adavai o Jovan o Krstitelj! Uštino taro mule hem adalese šaj te ćerel adala čudesija!”

3-4A o Irod phenđa adava adalese so angleder dolinđa e Jovane, phandlja le hem frdinđa le ano phandlipe, adalese so o Jovan phenela lese ine da na tromal te lel romnjaće e Irodijada, ple phralesere e Filipesere romnja.

5Manglja te mudari e Jovane, ali darandilo e narodostar, adalese so dikhle e Jovane sar proroko.

6Ali kad inele e Irodesoro bijando dive, e Irodijadakiri čhaj čhelđa anglo gostija. Adava e Irodese but inele šukar. 7Adalese halja sovli te del la sa so ka mangel.

8A i daj pherđa la te vaćeri: “De man akate ko čaro o šero e Jovanesoro e Krstiteljesoro.”

9E carose pelo žal, ali adalese so halja sovli anglo gostija naredinđa te ćeren pali lakiri volja, 10i bičhalđa ple manušen te čhinen o šero e Jovanesoro ano phandlipe. 11I ande lesoro šero ko čaro hem dinde le e čhajaće, a oj legarđa le pla dajaće. 12I ale e Jovanesere učenici, lelje lesoro telo hem parunde le, i džele te vaćeren e Isusese so ulo.