Meriba e Jovanesoro e Krstiteljesoro
(Mk 6,14–29; Lk 9,7–9)
1Ko adava vreme o Irod, o vladari e Galilejakoro, šunđa e Isusese 2hem phenđa ple slugenđe: “Adavai o Jovan o Krstitelj! Uštino taro mule hem adalese šaj te ćerel adala čudesija!”
3-4A o Irod phenđa adava adalese so angleder dolinđa e Jovane, phandlja le hem frdinđa le ano phandlipe, adalese so o Jovan phenela lese ine da na tromal te lel romnjaće e Irodijada, ple phralesere e Filipesere romnja.
5Manglja te mudari e Jovane, ali darandilo e narodostar, adalese so dikhle e Jovane sar proroko.
6Ali kad inele e Irodesoro bijando dive, e Irodijadakiri čhaj čhelđa anglo gostija. Adava e Irodese but inele šukar. 7Adalese halja sovli te del la sa so ka mangel.
8A i daj pherđa la te vaćeri: “De man akate ko čaro o šero e Jovanesoro e Krstiteljesoro.”
9E carose pelo žal, ali adalese so halja sovli anglo gostija naredinđa te ćeren pali lakiri volja, 10i bičhalđa ple manušen te čhinen o šero e Jovanesoro ano phandlipe. 11I ande lesoro šero ko čaro hem dinde le e čhajaće, a oj legarđa le pla dajaće. 12I ale e Jovanesere učenici, lelje lesoro telo hem parunde le, i džele te vaćeren e Isusese so ulo.


