E Pavlesere završna savetija
2Molinava e Evodija hem e Sintiha te oven složna ano Gospod. 3Oja, hem tut molinava, mle čačikane amale, pomožin adale đuvljenđe te oven složna, adalese so phari buti ćerde zajedno mancar ko vaćeriba o evanđelje, zajedno e Klementeja hem mle avere saradnikonencar, kaserei anava zapisime ani Knjiga e dživdipnasiri.
4Radujinen tumen ano Gospod uvek! Palem phenava: radujinen tumen! 5Nek tumari nežnost ovel pendžarutni sa e manušenđe. O Gospodi paše! 6Ma brininen tumen zako ništa, nego ano sa molibnaja hem rodibnaja ano zahvaliba anen tumare molbe anglo Devel, 7hem e Devlesoro mir savoi upreder svako manušikano haljojba ka arakhi tumare vile hem tumare mislija ano Hrist Isus.
8Ko kraj, phraljalen, mislinen oto sa soi čačikano, soi plemenito, soi pravedno, soi čisto, soi ljubazno, soi ko šukar glaso, soi časno, soi vredno te hvalini pe. 9Ćeren okova so mandar sikliljen, priminđen, šunđen ili dikhljen, hem o Devel, kova dela mir, ka ovel tumencar.


