O Isus pravarel majbut katar pandž milje manušen
(Mk 6,30–44; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14)
13Kana o Isus ašundas godova, dijas ando čamco thaj đelotar okotar po pusto than te avel korkoro. Ali kana godova ašundas o them teljardine phujatar pale leste andar pire gava. 14Kana o Isus inkljisto andar o čamco, dikhla e bute theme, sažalisajlo pe lende thaj sastardas lenđe nasvalen.
15Kana peli e rjat avile leste lešće učenikurja thaj phendine lešće: “Akava si pusto krajo, a već si kasno. Muk e theme te džal pe okolne gava te ćinen pešće vareso te han!”
16A o Isus phendas lenđe: “Či trubun te džan. Tumen den len te han.”
17Von phendine lešće: “Amen naj akate khanči aver osim pandž mangre thaj duj mačhe!”
18A o Isus phendas: “Anen godova mande.” 19Askal zapovedisardas e themešće te bešel pe čar. Lijas e pandž mangre thaj e duj mačhe, dikhla prema o nebo thaj zahvalisarda e Devlešće palo habe. Phaglas o mangro thaj dija pire učenikonenđe, a e učenikurja e manušenđe. 20Thaj savora haline thaj čaljile. A e učenikurja ćidine još dešuduj pherde korpe katar e kotora save ačhiline. 21A okola save haline sas pandž milja muškarcurja, a nas đinade e manušnja thaj e čhavra save sas lenca.
